Ni vsakdo željo biti mojster za vse. Dejansko se v današnjem okolju trženja in zdravstvenega varstva pogosto zdi prednost nositi klobuk specialista. To je morda eden od dejavnikov, ki spodbujajo ECP v dobo specializacije.
Podobno kot druge zdravstvene discipline se tudi optometrija danes premika proti temu trendu specializacije, ki ga mnogi na trgu vidijo kot razlikovalni dejavnik v praksi, način za širše služenje pacientom in trend, povezan z naraščajočim zanimanjem optometristov za izvajanje medicinske očesne oskrbe, saj se je obseg prakse razširil.
»Trend specializacije je pogosto posledica pravila o dodelitvi denarnic. Preprosto povedano, pravilo o dodelitvi denarnic je, da ima vsaka oseba/pacient določen znesek denarja, ki ga bo vsako leto porabil za zdravstveno oskrbo,« je dejal Mark Wright, OD, strokovni urednik revije Review of Optometric Business.
Dodal je: »Pogost primer, ki se zgodi v ordinaciji za pacienta, pri katerem je diagnosticirano suho oko, je, da dobi seznam za iskanje zaklada: kupite te kapljice za oči v lekarni, to masko za oči na tej spletni strani in tako naprej. Vprašanje za ordinacijo je, kako povečati, koliko tega denarja bi lahko porabili v ordinaciji.«
„V tem primeru je treba upoštevati, ali bi lahko kapljice za oči in masko za oči kupili v ordinaciji, namesto da bi moral pacient iti drugam?“ je vprašal Wright.
Današnji optometristi upoštevajo tudi spoznanje, da so pacienti v današnjem vsakdanjem življenju spremenili način uporabe oči, na kar je še posebej vplivalo povečano število časa pred zasloni. Posledično so se optometristi, zlasti tisti, ki paciente pregledujejo v zasebnih ordinacijah, odzvali z aktivnejšim preučevanjem ali celo dodajanjem specializacij, da bi zadostili današnjim spreminjajočim se in bolj specifičnim potrebam pacientov.
Ta koncept, če ga po Wrightu obravnavamo v širšem kontekstu, predstavlja splošno prakso, ki identificira bolnika s suhim očesom. Ali storijo več kot le diagnosticiranje ali gredo še dlje in ga zdravijo? Pravilo razporeditve denarja pravi, da bi ga morali, kadar je to mogoče, zdraviti, namesto da bi ga poslali nekomu ali nekam, kjer bi porabili tisti dodatni denar, ki ga bodo tako ali tako porabili.
»To načelo lahko uporabite za katero koli prakso, ki ponuja specializacijo,« je dodal.
Preden se ordinacije usmerijo v določeno specializacijo, je pomembno, da operativni direktorji raziščejo in analizirajo različne načine, ki so na voljo za širitev ordinacije. Pogosto je najbolje začeti tako, da povprašate druge izobraževalne delavce, ki se že ukvarjajo s potencialno specializacijo. Druga možnost je, da si ogledajo trenutne trende v panogi, demografske podatke trga ter interne strokovne in poslovne cilje, da določijo optimalno ujemanje.
Obstaja še ena ideja o specializaciji, in sicer ordinacija, ki opravlja le specializirano področje. To je pogosto možnost za zdravnike, ki se ne želijo ukvarjati z "preživetjem pacientov", je dejal Wright. "Želijo se ukvarjati le z ljudmi, ki potrebujejo specializacijo. V tej ordinaciji namesto iskanja veliko nizko plačanih pacientov, da bi našli paciente, ki potrebujejo višjo raven oskrbe, to pustijo drugim ordinacijam. Če so svoje izdelke pravilno določile, bi morale specializirane ordinacije ustvariti višji bruto prihodek in višji neto dobiček kot splošna ordinacija, medtem ko se ukvarjajo le s pacienti, ki jih želijo."
Vendar pa lahko ta metoda prakse sproži vprašanje, ali številne ordinacije, ki ponujajo specializirane storitve, ne določajo ustreznih cen svojih izdelkov, je dodal. »Najpogostejša napaka je, da močno podcenjujejo svoje izdelke.«
Vendar pa obstaja tudi dejavnik mlajših oftalmologov, ki so bolj nagnjeni k temu, da svoji splošni praksi dodajo koncept specializacije ali celo ustvarijo povsem specializirano prakso. To je pot, ki ji številni oftalmologi sledijo že vrsto let. Tisti oftalmologi, ki se odločijo za specializacijo, to storijo kot način, da se ločijo od drugih in diferencirajo svojo prakso.
Vendar pa so nekateri osteopatski specialisti ugotovili, da specializacija ni za vsakogar. »Kljub privlačnosti specializacije večina osteopatskih specialistov ostaja generalistov, saj verjamejo, da je bolj praktična strategija za uspeh široka in ne poglobljena obravnava,« je dejal Wright.